BRUNA KASTELIC je izpostavila problem družinskih zdravnikov. Pacienti so nezadovoljni, zdravniki preobremenjeni. Težave niso od danes, večjih premikov pa žal ni. To je zamujena sistemska napaka. Po sistemsko opredeljenem štev. pacientov, ki naj bi jih imel posamezen zdravnik, bi v našem ZD potrebovali 8 do 10 zdravnikov. Zdravniki imajo 100 % več opredeljenih pacientov in si torej lahko predstavljajo njihovo delo. Morajo se vprašati, kako privabiti zdravnika v našo občino. Kaj lahko nudi direktor ZD? Ne preveč, oz. bi moral kandidat prevzeti 100 % več pacientov, kot je normativ. Še vedno so v ZD dobri in pozitivni odnosi v kolektivu. Kaj pa lahko naredita občini ustanoviteljici? Zdravnika bi moral pričakati rešen stanovanjski problem. Mogoče se mu ponudi stanovanje, če ga potrebuje, ali parcelo za gradnjo, zagotovi vpis otroka v vrtec. Ob ustanavljanju stanovanjskega sklada naj se te predloge vidi in zagotavlja na zalogo primerna stanovanja za te potrebe. Z zagotavljanjem novih delovnih mest bodo imeli več občanov, ki bi jim morali zagotoviti možnost do zdravnika. V občini imajo cca 1500 neopredeljenih pacientov. Naloga vseh je, da skušajo zagotoviti nove zdravnike.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da je problematika poznana in pomembna. Skušajo na vse možne načine dobiti zdravnike, tudi s ponudbo kadrovskih stanovanj. Stanovanja so na zalogi in se ne prenašajo v stanovanjski sklad. V začetku prihodnjega leta prihajajo 2 oz. 3 novi zdravniki. Verjame, da bodo s sistemskim delom uspeli rešiti vrzel, ki je nastala. Že kar lep čas se vsi trudijo, da pridobijo družinske zdravnike in druge specialiste, ki jih ni v ZD.

JANEZ TRATNIK je rekel, da je dnevni red kar dolg. Imajo novo medobčinsko redarstvo in na začetku je bil izražen dvom, da bo kvaliteta oz. kvantiteta v občini trpela. 28. 4. je pisal g. Dušanu Bremcu, ga seznanil z določenimi dejstvi in ga prosil, da ukrepa. Telefonsko sta se naslednji dan dogovorila, da počakajo do jeseni. Če se zadeva ne bo uredila, bodo ukrepali. 23. 9. ga je prosil, če se oglasi v naših krajih. Dana je bila obljuba, drugo nič. 29. 10. ga je zopet vprašal, če se kaj dogaja. 25. 11. ga je seznanil z novimi dejstvi. Rekel je, da imajo problem z ekipami zaradi covida… Pove pa, da je glede na nova dejstva to že začetek kaznivega dejanja in da bo potrebno ukrepati. Koliko časa in truda je bilo vloženo in niso dobili nič. Kot dober gospodar takih stvari ne bi toleriral. Pričakuje, da se stvari uredijo in da dobijo tako storitev, kot jo plačujejo.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da bodo pobudo posredovali naprej. Ko bo na seji OS obravnavano poročilo o delu, se lahko to vprašanje naslovi na g. Bremca, ki bo na seji. Če pa ima dogajanje elemente kaznivega dejanja, je treba obvestiti policijo.

ADAM RASPOR je rekel, da so se nanj obrnili občani iz novega zaselka v Črničah. Te prebivalce skrbi, ker se je tam naredila rampa za prekladanje lesa. Zanima jih, kakšna dejavnost se bo tam opravljala.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da so v sodelovanju z obema KS (Gojače in Črniče), določili to lokacijo, da tovornjaki tam ustavljajo in prekladajo les, ki ga navlečejo iz gozda in potem odpeljejo naprej. Lokacija je bila izbrana, ker je zagotovljen najmanjši negativni učinek na obe KS. S spravilom so vedno večji negativni učinki - uničevanje lokalnih in gozdnih cest, umazane ceste, zato so skupaj s KS in Zavodom za gozdove ponudili to lokacijo. Ocenjuje, da je to začasen ukrep. Ko bodo območje posekali, se za 30 let zapusti. Res je lokacija zraven petih novih hiš, vendar ocenjuje, da ne bi smelo biti negativnih učinkov na bivanje. Dogajanje je bilo bolj intenzivno, sedaj pa je za par mesecev prepovedana sečnja in se bo umirilo. Eden od prebivalcev je pisal na občino in bo dobil pisni odgovor.

ANGEL VIDMAR je rekel, da so se nanj obrnili nekateri predsedniki KS v zvezi z vzdrževanje objektov po izgradnji. Pohvalno je, da je občina z različnim projekti v KS marsikaj zgradila. V parih letih po izgradnji je potem treba vlagati. Predsedniki imajo težave s pridobivanjem sredstev za vzdrževanje teh objektov. Za vzdrževanje športnih objektov je v programu za šport namenjenih 10.000 eur, mogoče je še kaka druga postavka, kar je absolutno premalo. Predlaga, da se pogleda, če se da te objekte tudi primerno vzdrževati. Mogoče za kako zadevo potrebujejo samo 5 kg barve in barvanje, vendar bi morali imeti v občinski upravi posluh tudi za to. Pridružuje se mnenju g. Premrna, da je čas, da se svetniki vrnejo na neko normalno delo. Na tak način, da stojijo za mikrofonom in so brez možnosti, da gledajo gradivo na računalniku, je težko razpravljati. Na vsaki mizi bi morali imeti en mikrofon, ki si ga bodo podajali.

TADEJ BEOČANIN je rekel, da se strinja glede vzdrževanja objektov; tudi številni zavodi imajo iste probleme. Ob vseh željah in potrebah se vedno skuša najti nek kompromis. Za manjša vzdrževanja ni bilo še nikoli problem, sploh če so v KS pripravljeni delo izvesti. Običajno se pri večjih objektih zatakne pri sredstvih.

ALOJZ KLEMENČIČ je glede odgovora o talni razsvetlitvi v Vipavskem Križu rekel, da je pripravljavec pozabil, da je razsvetlitev nekaj časa delovala, in da gre za projekt, kjer je avtor z razlogom predvidel tako razsvetlitev – mističnost naselja. Popravkov je preveč, luči na parkirišču, oz. parkirišče samo. Usmeritev je, da bi se talna razsvetlite zamenjala z uličnimi svetilkami, do česar pa ne bi smelo priti, ker spreminja koncept v celoti. Več ljudi govori, da izvajalci niso bili plačani in da zato ne želijo sodelovati. To bi prosil, da pojasnijo. V gradivu piše, da je svetnik dobil odgovor DRSI glede modrih odsevnikov. Če je vprašanje javno, mora biti tudi odgovor javen (tako piše v statutu). Če je odgovor samo zanj, naj gre na občino. Danes bere na spletni strani občine, da je občina Ajdovščina prevzela investitorstvo namakalnega sistema, lahko da tudi za Vipavo. Ne ve, da bi na občinskem svetu kaj sprejeli. Takih izjav ne razume; brez da bi svetniki karkoli odločili. Da je namenjeno nekaj sredstev, to ve. Ob razpravi te tematike so rekli naslednje – dokler niso sigurni, da je procent kmetov, ki bodo šli v namakanje, dovolj velik, ne bomo vlagali nič.

ALENKA Č. KOBOL je glede osvetlitve v Vipavskem Križu rekla, da iščejo več variant. Problem je, da so se svetilke s prevozi traktorjev poškodovale. Najbolj skrajna varianta so ulične svetilke, najbrž pa so skupaj s KSD dobili neko rešitev. Če bodo izvedli menjavo, je treba rešiti promet s temi kršitelji. Šlo je za evropski projekt in so vse obveznosti do izvajalcev plačali v roku ter dobili potrdila izvajalcev, da so vse obveznosti poravnane.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da bodo pripombo glede javnih objav upoštevali. Investicijo v namakalni sistem ne peljejo nič drugače, kot ostale investicije. Zelo jasno je bil postavljen proces uvajanja namakanja v občini. Jasno je bila sprejeta odločitev, da se čim prej preveri interes kmetov za uvedbo namakanja. Po tistem se bo nadaljevalo s projektiranjem. O nobeni investiciji občinski svet ne sprejme takih ali drugačnih sklepov. V tem primeru je drugače. Ponujena je bila podrobnejša predstavitev. Načrtovano je še eno srečanje s svetniki v januarju mesecu. Projekt so pripeljali do točke, da se kmetom lahko da konkretne odgovore, koliko naj bi jih uvedba namakanja stala. Začeli bodo z zbiranjem soglasij lastnikov zemljišč za uvedbo namakanja. Do te točke so določeni stroški nastali: za izračune so morali narediti neke projekte. Sedaj so začeli pridobivati soglasja, zakonodaja zahteva 67 % pokritosti. V zadnjem obdobju je zelo dober odziv kmetov. Prišli so do tiste točke, ko šele lahko kmete nagovarjajo, ti pa se odločajo s podpisom zavezujoče pogodbe. Občina je od vsega začetka prisotna kot investitor namakalnega sistema. Za določene segmente občina zagotavlja vire financiranja, sredstva bodo zagotovili iz programa razvoja podeželja - iz evropskih sredstev. Nobena zadeva torej ni prevagala, saj je bila občina od vedno nosilka projekta in bo projekt peljala do konca. Torej projekt ne poteka nič drugače, kot ostali projekti.

ALOJZ KLEMENČIČ je dejal, da njegova razprava ni bila usmerjena v to ali grejo v namakanje ali ne. Vendar, če kot svetnik zve iz časopisa oz. spletnih strani, da občina sprejema investitorstvo za 17 mio., oz. če ni vreden, da to župan pove na seji OS, potem lahko vse zaprejo. Za tako vrednost morajo kaj vedeti. Tudi svetniki imajo kake izkušnje in bi lahko pripomogli k reševanju problema.

TADEJ BEOČANIN je dodal, da so bili po seji svetniki povabljeni, da pridejo in se informirajo. Na seji pa so bili informiranih o vseh korakih investiranja v ta sistem. Na neformalnih srečanjih so govorili o zadevi in so jih želeli vključiti. Ker je bil interes majhen, bodo naredili srečanje za svetnike v januarju. Za noben projekt niso imeli toliko predstavite, kot za ta.

JANEZ FURLAN je rekel, da dopušča, da se je lahko v medijskih izjavah narobe izrazil in bi bilo bolj korektno, da govori o potencialnem investitorstvu. V tem trenutno ne vejo, ali bo projekt dobil implementacijo, ali ne. Ključno je, ali se bodo lastniki zemljišč na predvidenem namakalnem območju odločili za pristop. Takrat bo tista točka, ko bodo rekli, ali gredo v investicijo. Da pa lahko kmete nagovorijo, pa morajo imeti podatke, kaj jih bo tangiralo. Kmetje se morajo namreč zavezati s pogodbo za 20 let, da bodo pristopili k namakanju in da bodo nosili stroške. Tukaj jih čaka izjemno zahtevno delo, ki ga želijo izpeljati do konca maja. Šele takrat bodo lahko na parcelo natančno zarisali namakalno območje in šli s projektiranjem in ostalimi aktivnostmi naprej.

DEJAN ŠKVARČ je vsem zažel blagoslovljene praznike, kljub razlikam naj pri vseh prevladuje vztrajanje v dobrem. Opozoril je na povečan promet v križišču pri gasilskem domu, zato ga zanima začetek reševanja krožišča na obvoznici. Zanimajo ga še hiške za 50.000 eur, ali je projekt propadel in vzroki za to. Na cestišču med Šparom in Lidlom je veliko pokrovov nad jaški, ki niso v liniji s cesto. Javni spomeniki v občini so del zgodovine, vendar so eni zanemarjeni drugi ne. Kako občina tukaj pristopa? V Šturjah na Cankarjevem trgu sta ploščad in spomenik zelo zamazana.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da kakršni koli posegi na Tovarniški za križišče k Incomu niso predvideni. Prvi ukrep bo rekonstrukcija križišča na državni cesti (obvoznica – AC) in potem bodo videli, kako se bo promet s to ureditvijo odvijal, saj so tam zastoji. Upa, da začnejo pred pričetkom prihodnjega leta. Projekti še niso izdelani, in država ne more objaviti razpisa za iskanje izvajalca. Pokrove bodo pregledali in uredili oz. dali odgovor. Glede projekta nizkocenovnih hiš je optimističen. Do konca leta naj bi definirali lokacije. Pogovori so v teku in upa, da se projekt uspešno nadaljuje. Kar se tiče spomenikov, so nekateri v upravljanju KSD, drugi v upravljanju KS oz. društev. Za navedenega bodo naročili komunali, da ga uredi.