UROŠ ŠTOR je rekel, da starejši občani sporočajo, da zelo težko pridejo s telefonom do osebnega zdravnika. Razume, da imajo veliko dela, vendar starejši ne znajo operirati z računalniki, zato prosi, da se jim skušajo sestre oglasiti. Nanj so se obrnili dve občanki, ki sta dobili kazen redarstva pri C3 nasproti bankomata zaradi parkiranja. Ogledal si je in tam ni jasno, ali si v prekršku ali ne. Če je prepovedano, je treba označiti.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da so telefonsko naročanje v ZD precej uredili. Sedaj velja sistem, da centrala zabeleži zgrešene klice in jih medicinsko osebje vrača. V osnovi ne bi smelo več prihajati do težav. Lahko še dodatno informirajo občane in apelirajo, da se čim več poslužujejo elektronskega naročanja tisti, ki s tem nimajo problema. V okviru delovnega časa jih je res težko dobiti, zato so uvedli sistem vračanja klicev. Kar se tiče parkiranja, se v osnovi izogibajo pretiranega postavljanja signalizacije. Parkiranje je prepovedano povsod tam, kjer ni dovoljeno. To generalno pravilo mora vsak voznik poznati. Pogledati bodo lokacijo, če je dvomljiva, praviloma pa se ne sme parkirati, če parkirišče ni označeno. Z vidika urejanja prostora je ocena, da ne pretiravajo s prometno signalizacijo.

ADAM RASPOR se je navezal na vprašanje v vezi z odlaganjem blata. Podan je bil podatek o količini proizvedenega blata. Rad bi še odgovor, kolikšna količina konča na kompostu, koliko se deponira v centru, in kakšna količina se odda v Avstrijo. Okoljevarstveno dovoljenje ni bilo dano za odlaganje blata, ampak je razbrati, da je blato pakirano v pakete skupaj s kompostom v dovoljenih procentih. Apelira na g. Vidmarja, da stvari pogledajo, če se bo odlagalo na deponiji Slanega blata. V Dolgi Poljani namreč za vasjo ne bi dovolili deponirati blata, ker imajo tri izvire v vasi. Prosi za dopolnitev odgovora.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da je mogoče prehitro ocenil, da se bo odlagalo na Slanem blatu, ker se stvari preverja kot ideja. Bodo pa KSD prosili za podatke, ki jih želi.

JANEZ TRATNIK je rekel, da se je čez poletje skozi občino vozilo (po njegovi oceni) čez 10.000 kubikov materiala nad Žapuže. Prav je, da se to ve, da ne bo prišlo čez 5 let do plazenja, ki ga bo morala reševati občina. Prosi, da raziščejo in podajo odgovor. V vrtec je dober vpis. Kako je možno, da dobi mesto otrok iz druge občine, ne iz matične in to kljub temu, da je o tem odločala komisija. Koliko naših otrok je v vrtcih drugih občin? V Latniku imajo zakupljeno določeno količino strani. Pogrešal je objavo rezultatov Moje pobude, kar občane sigurno zanima. Redno pa so objavljene razne novičke. Primerno bi bilo, da jo zamenjajo s konkretnejšo vsebino. Nikoli ne pišejo o delu svetnikov, o čem odločajo, kakšne so njihove odločitve. Prav bi bilo, da občinske službe vnesejo informacije v to glasilo.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da so imeli glede odvoza gradbenega materiala več razgovorov. Zaradi prevoza so bile poškodovane ceste, in so tja usmerili tudi inšpektorje. Odreagirali so tam, kjer je bilo možno. Gre za pomemben problem, ki se lahko v naslednjih letih stopnjuje. Upa na sistemske rešitve, oz. določitve lokacij, kjer bo možno odlagati. Številke o vpisu v vrtce bodo dali naknadno, kako poteka presoja, bo povedala Katarina.

KATARINA AMBROŽIČ je povedala, da o presežnih vpisih odloča komisija, ki je sestavljena iz predstavnikov staršev, obeh občin in zaposlenih v vrtcih. Vsi otroci so vodeni pod šifro, torej komisija ne more vedeti, kateri otrok je zadaj. Vpis izvedejo na podlagi dokazil, ki jih starši priložijo in točkovanje izvedejo na podlagi pravilnika.

JANEZ TRATNIK je menil, da bi morali pravilnik oblikovati tako, da imajo prednost otroci iz naših občin.

KATARINA AMBROŽIČ je povedala, da pravilnik opredeljuje, da imajo v Ajdovščini prednost otroci iz Ajdovščine, oz. v Vipavi iz Vipave. Mogoče grejo z drugimi točkami toliko točk čez, da so vseeno vpisani.

JANEZ TRATNIK je prosil, da preverijo, če so njegove trditve pravilne (vpisan otrok iz druge občine).

KATARINA AMBROŽIČ je rekla, da prav sigurno tega ne more potrditi, ker so otroci vodeni pod šifro, vendar bo preverila.

TADEJ BEOČANIN je glede vsebine v Latniku dejal, da bodo vložili več energije v to, da bo več splošne informatike obdelane.

JOŽKO PREMRN je rekel, da ga glede na zakonsko omejitev zadolževanja občin zanima, koliko se občina še lahko zadolži oz. koliko je še ta razlika glede na to, da so bili konec leta 2020 zadolženi nekaj manj kot 16 mio. in sicer lahko izračunajo na datum 15. 10..

TADEJ BEOČANIN je dejal, da so podatki nekoliko relativni. Maksimalno zadolženost se izračuna glede na odplačilo glavnice in obresti v prihodnjih letih, in je podatek odvisen, kakšna je ročnost kreditov. Izračun bodo naredili na običajno prakso – 10-letne kredite.

JOŽKO PREMRN je predlagal, da bi izračun naredili na 15. 10. in na take kredite, kot jih imajo.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da ne obstaja univerzalni odgovor. Če vzamejo kredit za 20 let, je znesek višji, kot če ga vzamejo za 10 let.

DEJAN ŠKVARČ je rekel, da se je peljal po cesti od Eurospina navzdol proti Petrolu. Tam je treba voziti 20 / uro, oz. bi morali dodati 10 cm asfalta. Poleti so na igrišču za Policami opazili ogromno iztrebkov. Ali je možno postaviti kako ograjo oz. se je mogoče že uredilo? V zadnjem Latnik je pisalo, da je bil državni sekretar navdušen, ko je videl celotni okoliš in ureditev sončne elektrarne. Ta ista šola je imela 5 let porazen gimnazijski vpis. Čudno, da ne privabijo dovolj dijakov in tega ni možno povezovati s sončno infrastrukturo. Občinski svet ni nikoli razpravljal o učinkih pravilnika o subvencioniranju dijakov. Večkrat je že opozoril na to problematiko in je vedno dobil sprenevedajoč odgovor. Predlaga, da se mu predstavi, koliko občinskih sredstev je bilo izplačanih iz tega naslova in kakšni so rezultati finančnih vzpodbud. Predvsem pa želi doseči, da ne bi problematičnega vpisa ponovno reševali še s kakšnim občinskim sofinanciranjem. Ob sprejemanju pravilnika so bila dana zagotovila, da gre za začasno pomoč. Vprašuje se o odgovornosti občinske kadrovske politike, ki podpira tak način vodenja edine srednje šole v Ajdovščini.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da je cesta v stari obrtni coni bivšega Kovinskega v zasebni lasti in občina nima pristojnosti. Dogovarjajo pa se za odkup. Če bodo uspeli, bodo zagotovili sanacijo cestišča. Glede igrišča je bila tudi pobuda OŠ za ograjo. Če pa je igrišče v okviru Zavoda za šport, pa imajo tam stvari ustrezno urejene. Bodo preverili. Glede učinkov pravilnika je šlo za začasen ukrep, ki se letos ne izvaja več v 1. letnikih. To obdobje se je izteklo avgusta letos. Subvencije se podeljujejo še tistim, ki so bili v preteklosti prejemniki in so dosegali določene standarde. Točne številke jim bodo dali v pisnem odgovoru. Ukrep je bil učinkovit, saj je vpis rasel, letos pa je padel. Nikakor pa ne gre vpisa vrednotiti samo skozi en ukrep. Veliko je različnih dejavnikov, številčnost generacije, subjektivna odločitev učencev,...

ALOJZ KLEMENČIČ je rekel, da bi rad izvedel, kakšni so učinki ukrepa sterilizacije mačk. V javnih občilih je zaznal poročilo, da je občina šla na dražbo upravne stavbe Primorja. Začetna vrednost presega gornji limit, ki ga kdorkoli na občini ima oz. bi potreboval sklep občinskega sveta. Naša komunala je bila druga dražeča oseba, kar je tudi zelo vprašljivo. Brez sklepa lastnika je to neodgovorno. Ugotavlja, da je priprava poslovnika in popravek statuta politični nateg. Imeli so sestanke, dajali predloge, pa ni nič. 6 mesecev pred lokalnimi volitvami tega nima smisla nadaljevati.

TADEJ BEOČANIN je povedal, da se ukrep sterilizacije mačk dobro izvaja in jim bodo pripravili podatke. Učinek pri zapuščenih mačkah pa se bo pokazal v nekaj letih. Ne drži, da se je dražbe udeležila občina, niti komunala. Udeležili so se je kot skupni kupec, občina del, KSD del, za kar so sklenili predhodni dogovor. Komunala je dražila v imenu obeh. Bil je še tretji partner in sicer privatni, vsak za del, ki ga je potreboval. S skupno ponudbo so bili neuspešni. KSD je imela soglasje skupščine, in določene maksimalne vrednosti, do katerih lahko draži. Nihče torej ni nastopal samostojno, ampak kot skupni dražitelj. Za prodaje občinskega premoženja vrednosti nad pol milijona se terja soglasje občinskega sveta, nakupi so urejeni s sklepom o razpolaganju z nepremičninami, ki ga je skupaj s proračunom oz. rebalansom občinski svet potrdil. Kar se tiče poslovnika in statuta ima slabo vest. Govorili pa so, da bo to za bodoče svetnike. Žal ni uspel sestaviti dovolj kompromisnega predloga, da bi jim ga dal v odločanje. Zadeva stoji pri njemu, za kar se opravičuje.

MARJAN VIDMAR je dal priznanje KSD. Kupili so namreč novo roko za čiščenje brežin in tako očiščenih brežin ne vidiš nikjer.

ANGEL VIDMAR je povedal, da se za območje Slanega blata v Lokavcu ne bodo strinjali za odlaganje česar koli. Pozitivna zakonodaja namreč govori, da je blato iz ČN neke vrste strup. Tudi če ga redčijo, strup še vedno ostane, čeprav v manjši količini. Predlaga, da kot solastniki komunale prekinejo vse postopke v zvezi s tem. V Lokavcu imajo vodovarstveno območje. Levo in desno od zajetja Skuk sta dva objekta. V enem se izvaja taka dejavnost, ki zastruplja okolje s svincem. Prosi, da ugotovijo, kaj se dogaja in če so pridobljena vsa dovoljenja za aktivnosti, ki na tem območju potekajo.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da bodo preverili glede emisij svinca, ker mu ni poznano. Glede blata pa so s KSD že sprejeli dogovor, da bodo v primeru obstoja bojazni krajanov ustavili vse postopke ne glede na pozitivne učinke. Težko je odstopiti od projekta, dokler nimajo znanih vseh parametrov. Kaj so pozitivni učinki odlaganja ob ničelnem negativnem vplivu na okolje: bistveno bi se znižala cena za čiščenje in odvajanje odpadnih voda, saj sedaj ogromnega blata odpeljejo, kar je velik strošek; Plazišče slanega blata je treba čim prej ozeleniti, in s tem utrditi. Pridobili bi zelo kvalitetni humus in hitro ozelenili površino. Poleg tega bi zemljino dodatno utrdili. Nič se ne odlaga, želijo pa krajanom predstaviti pozitivne učinke, ki jih dejanje kot tako omogoča. Ne občina ne komunala ne bo nič naredila, prav pa je, da razmislek opravijo, ker je veliko doprinosa. Če se bo ugotovilo, da se lahko poslabšuje stanje voda (Lokavšček), bodo vse aktivnosti ustavili. Država plačuje za humus, ki ga eni izvajalci odlagajo na območju Slanega blata, vendar je humus polen plastičnih delcev. Že večkrat so opozorili izvajalca, kaj pripelje s čistim humusom in so tudi že čistili. Težav je ogromno, zato ideja izvira iz iskanja rešitve za ozelenitev slanega blata.

ALOJZ KLEMENČIČ je dejal, da je strokovno vprašanje, ne politično, kam odložiti blato. Opozoril pa je, da nihče nikoli ne govori o lastnikih teh zemljišč. Dela se, kot da je vse naše. Posekalo se je vse rastlinje. Lastniki so predlagali, da naj nekdo kupi, pa jim je bilo na začetku celo predlagano, da naj dajo zemljo zastonj. Nihče ne more na tujo lastnino voziti kar koli.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da tam teče intervencija zaradi naravne nesreče velike razsežnosti. Za sanacijo plazu je odgovorna država in lahko tam počne kar hoče, da zavaruje ostale pred nadaljnjim plazenjem. Tečejo pa že pogovori z ministrstvom, da rešijo to zadevo. Ministrstvo pravi, da naj kupuje občina. Pristali so na to, da bi se pogovarjali z lastniki, odkupuje pa naj ministrstvo. Upa, da bodo lastniki v kratkem obdobju dobili ustrezne ponudbe za tista zemljišča.

ANGEL VIDMAR je ponovil, da je razredčen strup še vedno strup in blato ga vsebuje. Lokavčani ne želijo tega. Najbolje bi bilo, da slano blato, ki se intenzivno zarašča, pustijo pri miru. Dejansko je res, kar je rekel, g. Klemenčič, vendar se morajo zavedati, da je to naravna nesreča, sanacija še vedno poteka. Vsako leto pridejo k njemu, da naj se pogovori z lastniki, da dovolijo dostop delavnim strojem do plazu. Intervencija ne more trajati toliko časa. Urediti je treba lastniška razmerja, dostopne poti,… Njegova nestrokovna ocena je, da bo preostanek enkrat prišel v dolino. Glede plastike na odlagališču imajo dovolj služb, da bi to rešile.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da je država zagotavljala majhne zneske, ki so bili dovolj za najnujnejša vzdrževalna dela, nikakor pa ne za trajno sanacijo. Zadnje obdobje so se zneski bistveno povečali in upa, da bo plaz v naslednjih 4-letih dokončno saniran.

JANEZ TRATNIK je rekel, da je v Primorskih novicah bral o naselju s hiškami za 50.000 eur za mlade družine. Prosil je župana za kako informacijo, da bodo svetniki seznanjeni.

TADEJ BEOČANIN je dejal, da tem prispevkom manjka samo ta del, da so se zavezali, da do konca leta definirajo lokacijo, kjer bi ta projekt lahko izvedli. Če je ne bodo definirali do konca leta, bo občina od tega odstopila. Imajo 5 lokacij, 3 v mestu 2 izven, vendar bodo videli, kje in kako bodo uspeli skleniti ustrezne dogovore. Odziv je bil velik in upa, da bodo našli skupni jezik, da bi se projekt realiziral na naših tleh. Ko bodo konkretnejše informacije, jih bodo posredovali.